MOJA ZGODBA...
Piše se leto 2007 in odhajam iz medicinske fakultete. Pravkar sem zaključila zadnji izpit in odločena sem, da se nazaj vrnem samo v primeru, če mi ne bo uspelo v življenju živeti od tistega, kar sem najraje počela - poučevala petje.

Od takrat do danes sem ustanovila 4 studie, zamenjala 4 lokacije, se poročila in ločila, dobila fantka Jakoba, 2-krat skoraj bankrotirala in se zopet sestavila nazaj. Zanimiva pot, razburkana, neponovljiva. Kljub temu je ne bi nikoli zamenjala. 

Da začnem na začetku.

Odkar se spomnim, je bila pri meni doma pomembna le šola. In petke. Biti najboljša. Na vseh tekmovanjih. Res, bila sem »piflarka« v vseh pogledih. Še očala sem imela prava – tista Harry Potterska , ki so dvajset let kasneje postala kul.

Glasbe ni bilo na urniku, razen ob sobotah, ko smo s sestričnami plesale in izvajale razne nastope. Moj oče je bil sicer v mladosti violinist, ni pa hotel, da bi se jaz vpisala v glasbeno šolo. 

Jaz pa sem bila že takrat dovolj trmasta, da sem se v tretjem razredu kar na skrivaj vpisala v glasbeno šolo klavirja in prvo leto doma vadila kar na papirnati klavir. Na končno produkcijo sem povabila očeta in tako je odobril glasbeno šolo. Dobila sem prvi sintesajzer.

Hodila sem tudi v pevski zbor. Veliko smo nastopali, tekmovali in kar nekajkrat sem pela tudi kakšen solističen del. S svojim glasom nisem imela težav, vse dokler mi po enem od nastopov ( v 7. razredu ) moja sestrična ni rekla: "Ti pa poješ kot operna pevka." 

Ta komentar, ki verjetno sploh ni bil slabonameren, sem jaz v svoji glavi slišala kot tako slabo kritiko, da si od takrat dalje nisem več upala peti »na polno«. Če sem že pela, sem pela malo bolj potihem, samo da si ne bi ljudje okoli mene mislili kaj slabega o meni. Moram biti popolna in pri petju je to mogoče le, če sem tiho. 🙃

V srednji šoli zato nisem nič pela:
"Peti ne znam in postala bom zdravnica."

Konec četrtega letnika srednje šole me je moj takratni fant prijavil na avdicijo za muzikal, ki ga je prirejal njegov prijatelj. To je bil prvi avtorski muzikal v Sloveniji z naslovom Življenje je igra, glasba in ples. Bila sem sprejeta in takrat začela obiskovati pevske vaje pri opernemu pevcu Rusmirju Redžiču. 

V tistem času sem začela študirati medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 

Muzikal smo ustvarjali kar nekaj časa in ga nato predstavili v nekaj večjih gledališčih. Ker pa smo bili mlada ekipa brez finančnega zaledja, hkrati pa takrat muzikali pri nas še niso bili tako poznani, je vse skupaj počasi izzvenelo.

Kmalu zatem sem našla avdicijo za novi muzikal, ki ga je organizirala Šola za nastopanje Bast. Še danes se spomnim plakata za avdicijo, ki je visel na okroglem betonskem drogu ob ljubljanskem tromostovju. 

S prijateljico sva se prijavili in dobila sem vlogo. Takrat sem poleg učenja petja, začela trenirati ples (hip hop in jazz) in muzikali so postali moja ljubezen. 

Bila sem na koncu tretjega letnika medicinske fakultete, ko me je vodja Šole za nastopanje Bast vprašal, če bi naslednje šolsko leto v šoli jaz prevzela poučevanje petja. Delo sem sprejela.

Tisto poletje sem odšla na poletno šolo za muzikal v London (Montview Academy of performing arts) in si v tamkajšnjih knjigarnah nabrala veliko materiala za poučevanje petja. 

Septembra sem začela s poučevanjem petja. Dve skupini najstnikov. Dvakrat na teden po dve uri. Poučevanje petja me je začelo vedno bolj zanimati. 

Od vseh knjig, ki sem jih prinesla domov iz Londona, mi je bila najboljša knjiga učitelja Setha Riggsa, učitelja petja Michaela Jacksona, Barbare Straisand, Stevie Wonderja, itd. Njegovi tehniki petja se je reklo »Speech Level Singing«, tehnika za vse, ki pojejo moderne zvrsti glasbe ( pop, rock ... ). 

In njegove vaje so bile prav zato zares primerne za moje najstnike. 

Ugotovila sem, da imajo za to tehniko delavnice tudi v Evropi in se udeležila prve, ki je bila na voljo. Na Dunaju. Še danes se v živo spomnim, kako sem se v avtu vračala z delavnice in razmišljala: "Kako noro bi bilo, če bi jaz lahko postala certificirana učiteljica za to tehniko petja." Kmalu zatem sem začela z opravljanjem licence.

V petem letniku medicine sem se znašla na prelomnici, ali sploh dokončati medicino ali se posvetiti samo poučevanju.

Verjetno bi pustila medicino, če me ne bi moj oče takrat podkupil ☺️ in mi obljubil, da če dokončam medicino, mi bo dal denar, da bom lahko za 3 mesece odpotovala v Los Angeles in se tam izobraževala za poučevanje petja. 

In sem jo dokončala. Medicino, mislim. Domov prinesla diplomo in odšla v USA.

V Los Angeles. Tam sem živela v hostlu na Melrose Place, v sobi s še petimi drugimi umetniki. Hrano sem si kupovala v 1$ Storu, ves denar pa zapravila za plesne in pevske vaje. 30 minutna vaja je bila že takrat 100$.

Od hostla sem imela le 45 minut hoje do pevskega studia mojega idola – učitelja petja Seth Riggsa, V njegovem studiu je učil tudi Dave Stroud, učitelj, h kateremu sem jaz hodila na redne pevske vaje. Pevska vaja Seth Riggsa je namreč stala 200$ za pol ure.

V studiu sem lahko ves dan opazovala tudi druge pevske vaje. Pri Sethu sem bila manjkrat, saj večina pevcev ni pustilo, da sedim zraven v studiu. Pa sem vajo poslušala kar od zunaj. V studiu je bilo kar nekaj znanih pevcev – prišli so tudi Rihanna, Brian Wilson, Terry Ellis ( Envogue ) ... 

Nora in neponovljiva izkušnja. 

Ob koncu potovanja sem opravila izpit in postala certificirana učiteljica za Speech Level Singing, Level1. Nivojev je bilo 5 in vsak nivo je trajal 2 leti.

Vrnila sem se v Slovenijo in odprla svoj prvi studio N-vocal studio. Ker sem bila prva v Sloveniji z licenco za poučevanje te pevske tehnike, sem kmalu dobila učence.

Tisti čas je bil zares posvečen izobraževanju. Udeleževala sem se vseh mogočih delavnic – v Londonu, na Irskem, na Dunaju, vsako sem leto odšla na konferenco v Los Angeles, hkrati pa sem začela prirejati prve »Speech Level Singing« delavnice v Sloveniji. 

2009 sem odšla na poletni kamp za poučevanje petja v Los Angeles in tam spoznala Američana Jeremyja, prav tako učitelja petja. Zaljubila sva se in naredila malce noro odločitev, da se Jeremy preseli v Slovenijo.

Zaprla sem N-vocal studio in skupaj sva odprla studio Vocalbridge. Vmes sem zanosila in rodila fantka Jakoba. 

Ker se Jeremy ni mogel navaditi na naše okolje, hkrati pa sva ugotovila, da bolje delujeva kot prijatelja, sva se odločila, da se preseli nazaj v USA, midva z Jakobom pa ostaneva v Sloveniji. 

Studio Vocalbridge sem zaprla in ponovno odprla svoj studio z imenom Pevski studio Nataša Nahtigal (2012).

Takrat sem si zaželela, da bi lahko ljudem ponudila še kaj več kot samo individualne pevske vaje – skupinske vaje in petje harmonij. Ker to sploh ni moje področje, sem pristopila h Kristjanu Virtiču ( Perpetuum Jazzile & Bassless ) in ga vprašala, če bi sodelovala.

Kasneje sem v studio povabila še nekaj drugih učiteljev petja in tako je studio počasi rastel v pravo majhno šolo za petje.

Neke noči sem se zbudila z mislijo na besedo "Akademija za glas". Pogledam, ali je to ime še na voljo za spletno stran in ga takoj kupim. 😃

Leto kasneje sem tablo Pevski studio Nataša Nahtigal zamenjala z Akademija za glas. Prostor za vse, ki si želijo razvijati in odkrivati svoj glas. 

Danes imamo v njej pevske vaje za vse generacije. Najmlajša pevka je stara 4 leta, najstarejši pa 83. Imamo skupinske pevske vaje, vaje za harmonije, delavnice in pevski zbor. 

Moja vizija se je izpolnila, bi pa lagala, če bi rekla, da je bilo lahko. Za nekaj časa sem morala izobraževanje o poučevanju petja zamenjati za izobraževanje o vodenju podjetja, marketingu in promociji. 

In pa kako voditi finance.😱 Vmes sem 2-krat skoraj bankrotirala, pa se ponovno postavila na noge. Malo gor, malo dol. Ampak, ko pogledam nazaj, sem vedno v pravem času prejela tisto, kar rabim.

Takšna je moja zgodba; na kratko. Veliko pomembnih dogodkov sem še izpustila. Mogoče kdaj v prihodnosti napišem tudi knjigo.

Vem pa, da je moje naslednje izobraževanje namenjeno meni. Učim se zaupati. Učim se dihati. Učim se biti hvaležna. Učim se včasih vse kar malo spustiti iz rok. Imeti čas samo zame. In čas za Jakoba. ❤️

Hvala. 
Nataša  

MOJA ZGODBA...
Piše se leto 2007 in odhajam iz medicinske fakultete. Pravkar sem zaključila zadnji izpit in odločena sem, da se nazaj vrnem samo v primeru, če mi ne bo uspelo v življenju živeti od tistega, kar sem najraje počela - poučevala petje.

Od takrat do danes sem ustanovila 4 studie, zamenjala 4 lokacije, se poročila in ločila, dobila fantka Jakoba, 2-krat skoraj bankrotirala in se zopet sestavila nazaj. Zanimiva pot, razburkana, neponovljiva. Kljub temu je ne bi nikoli zamenjala. 

Da začnem na začetku.

Odkar se spomnim, je bila pri meni doma pomembna le šola. In petke. Biti najboljša. Na vseh tekmovanjih. Res, bila sem »piflarka« v vseh pogledih. Še očala sem imela prava – tista Harry Potterska , ki so dvajset let kasneje postala kul.

Glasbe ni bilo na urniku, razen ob sobotah, ko smo s sestričnami plesale in izvajale razne nastope. Moj oče je bil sicer v mladosti violinist, ni pa hotel, da bi se jaz vpisala v glasbeno šolo. 

Jaz pa sem bila že takrat dovolj trmasta, da sem se v tretjem razredu kar na skrivaj vpisala v glasbeno šolo klavirja in prvo leto doma vadila kar na papirnati klavir. Na končno produkcijo sem povabila očeta in tako je odobril glasbeno šolo. Dobila sem prvi sintesajzer.

Hodila sem tudi v pevski zbor. Veliko smo nastopali, tekmovali in kar nekajkrat sem pela tudi kakšen solističen del. S svojim glasom nisem imela težav, vse dokler mi po enem od nastopov ( v 7. razredu ) moja sestrična ni rekla: "Ti pa poješ kot operna pevka." 

Ta komentar, ki verjetno sploh ni bil slabonameren, sem jaz v svoji glavi slišala kot tako slabo kritiko, da si od takrat dalje nisem več upala peti »na polno«. Če sem že pela, sem pela malo bolj potihem, samo da si ne bi ljudje okoli mene mislili kaj slabega o meni. Moram biti popolna in pri petju je to mogoče le, če sem tiho. 🙃

V srednji šoli zato nisem nič pela:
"Peti ne znam in postala bom zdravnica."

Konec četrtega letnika srednje šole me je moj takratni fant prijavil na avdicijo za muzikal, ki ga je prirejal njegov prijatelj. To je bil prvi avtorski muzikal v Sloveniji z naslovom Življenje je igra, glasba in ples. Bila sem sprejeta in takrat začela obiskovati pevske vaje pri opernemu pevcu Rusmirju Redžiču. 

V tistem času sem začela študirati medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 

Muzikal smo ustvarjali kar nekaj časa in ga nato predstavili v nekaj večjih gledališčih. Ker pa smo bili mlada ekipa brez finančnega zaledja, hkrati pa takrat muzikali pri nas še niso bili tako poznani, je vse skupaj počasi izzvenelo.

Kmalu zatem sem našla avdicijo za novi muzikal, ki ga je organizirala Šola za nastopanje Bast. Še danes se spomnim plakata za avdicijo, ki je visel na okroglem betonskem drogu ob ljubljanskem tromostovju. 

S prijateljico sva se prijavili in dobila sem vlogo. Takrat sem poleg učenja petja, začela trenirati ples (hip hop in jazz) in muzikali so postali moja ljubezen. 

Bila sem na koncu tretjega letnika medicinske fakultete, ko me je vodja Šole za nastopanje Bast vprašal, če bi naslednje šolsko leto v šoli jaz prevzela poučevanje petja. Delo sem sprejela.

Tisto poletje sem odšla na poletno šolo za muzikal v London (Montview Academy of performing arts) in si v tamkajšnjih knjigarnah nabrala veliko materiala za poučevanje petja. 

Septembra sem začela s poučevanjem petja. Dve skupini najstnikov. Dvakrat na teden po dve uri. Poučevanje petja me je začelo vedno bolj zanimati. 

Od vseh knjig, ki sem jih prinesla domov iz Londona, mi je bila najboljša knjiga učitelja Setha Riggsa, učitelja petja Michaela Jacksona, Barbare Straisand, Stevie Wonderja, itd. Njegovi tehniki petja se je reklo »Speech Level Singing«, tehnika za vse, ki pojejo moderne zvrsti glasbe ( pop, rock ... ). 

In njegove vaje so bile prav zato zares primerne za moje najstnike. 

Ugotovila sem, da imajo za to tehniko delavnice tudi v Evropi in se udeležila prve, ki je bila na voljo. Na Dunaju. Še danes se v živo spomnim, kako sem se v avtu vračala z delavnice in razmišljala: "Kako noro bi bilo, če bi jaz lahko postala certificirana učiteljica za to tehniko petja." Kmalu zatem sem začela z opravljanjem licence.

V petem letniku medicine sem se znašla na prelomnici, ali sploh dokončati medicino ali se posvetiti samo poučevanju.

Verjetno bi pustila medicino, če me ne bi moj oče takrat podkupil ☺️ in mi obljubil, da če dokončam medicino, mi bo dal denar, da bom lahko za 3 mesece odpotovala v Los Angeles in se tam izobraževala za poučevanje petja. 

In sem jo dokončala. Medicino, mislim. Domov prinesla diplomo in odšla v USA.

V Los Angeles. Tam sem živela v hostlu na Melrose Place, v sobi s še petimi drugimi umetniki. Hrano sem si kupovala v 1$ Storu, ves denar pa zapravila za plesne in pevske vaje. 30 minutna vaja je bila že takrat 100$.

Od hostla sem imela le 45 minut hoje do pevskega studia mojega idola – učitelja petja Seth Riggsa, V njegovem studiu je učil tudi Dave Stroud, učitelj, h kateremu sem jaz hodila na redne pevske vaje. Pevska vaja Seth Riggsa je namreč stala 200$ za pol ure.

V studiu sem lahko ves dan opazovala tudi druge pevske vaje. Pri Sethu sem bila manjkrat, saj večina pevcev ni pustilo, da sedim zraven v studiu. Pa sem vajo poslušala kar od zunaj. V studiu je bilo kar nekaj znanih pevcev – prišli so tudi Rihanna, Brian Wilson, Terry Ellis ( Envogue ) ... 

Nora in neponovljiva izkušnja. 

Ob koncu potovanja sem opravila izpit in postala certificirana učiteljica za Speech Level Singing, Level1. Nivojev je bilo 5 in vsak nivo je trajal 2 leti.

Vrnila sem se v Slovenijo in odprla svoj prvi studio N-vocal studio. Ker sem bila prva v Sloveniji z licenco za poučevanje te pevske tehnike, sem kmalu dobila učence.

Tisti čas je bil zares posvečen izobraževanju. Udeleževala sem se vseh mogočih delavnic – v Londonu, na Irskem, na Dunaju, vsako sem leto odšla na konferenco v Los Angeles, hkrati pa sem začela prirejati prve »Speech Level Singing« delavnice v Sloveniji. 

2009 sem odšla na poletni kamp za poučevanje petja v Los Angeles in tam spoznala Američana Jeremyja, prav tako učitelja petja. Zaljubila sva se in naredila malce noro odločitev, da se Jeremy preseli v Slovenijo.

Zaprla sem N-vocal studio in skupaj sva odprla studio Vocalbridge. Vmes sem zanosila in rodila fantka Jakoba. 

Ker se Jeremy ni mogel navaditi na naše okolje, hkrati pa sva ugotovila, da bolje delujeva kot prijatelja, sva se odločila, da se preseli nazaj v USA, midva z Jakobom pa ostaneva v Sloveniji. 

Studio Vocalbridge sem zaprla in ponovno odprla svoj studio z imenom Pevski studio Nataša Nahtigal (2012).

Takrat sem si zaželela, da bi lahko ljudem ponudila še kaj več kot samo individualne pevske vaje – skupinske vaje in petje harmonij. Ker to sploh ni moje področje, sem pristopila h Kristjanu Virtiču ( Perpetuum Jazzile & Bassless ) in ga vprašala, če bi sodelovala.

Kasneje sem v studio povabila še nekaj drugih učiteljev petja in tako je studio počasi rastel v pravo majhno šolo za petje.

Neke noči sem se zbudila z mislijo na besedo "Akademija za glas". Pogledam, ali je to ime še na voljo za spletno stran in ga takoj kupim. 😃

Leto kasneje sem tablo Pevski studio Nataša Nahtigal zamenjala z Akademija za glas. Prostor za vse, ki si želijo razvijati in odkrivati svoj glas. 

Danes imamo v njej pevske vaje za vse generacije. Najmlajša pevka je stara 4 leta, najstarejši pa 83. Imamo skupinske pevske vaje, vaje za harmonije, delavnice in pevski zbor. 

Moja vizija se je izpolnila, bi pa lagala, če bi rekla, da je bilo lahko. Za nekaj časa sem morala izobraževanje o poučevanju petja zamenjati za izobraževanje o vodenju podjetja, marketingu in promociji. 

In pa kako voditi finance.😱 Vmes sem 2-krat skoraj bankrotirala, pa se ponovno postavila na noge. Malo gor, malo dol. Ampak, ko pogledam nazaj, sem vedno v pravem času prejela tisto, kar rabim.

Takšna je moja zgodba; na kratko. Veliko pomembnih dogodkov sem še izpustila. Mogoče kdaj v prihodnosti napišem tudi knjigo.

Vem pa, da je moje naslednje izobraževanje namenjeno meni. Učim se zaupati. Učim se dihati. Učim se biti hvaležna. Učim se včasih vse kar malo spustiti iz rok. Imeti čas samo zame. In čas za Jakoba. ❤️

Hvala. 
Nataša  

SPREMLJAJTE ME NA:

NATAŠA NAHTIGAL
Copyright 2019 - © Akademija za glas - Vse pravice pridržane
NATAŠA NAHTIGAL
Copyright 2019 - © Akademija za glas 
Vse pravice pridržane